September |
|
|
Tok, tok, tok! Kdo je? Ooo september si že ti? Pa saj smo ravno včeraj odšli na počitnice, plezali po gorah, se namakali v morju in dali možgančke na pašo. Sedaj pa so se straši že vrnili v službo, šolarji so se zakopali v knjige in zvezke, mi ˝vrtičkarji˝ pa spet objeli svoje prijatelje ki smo jih pogrešali čez poletje. Vzgojiteljice so nam ob novem šolskem letu uredile naše igralnice in kotičke v njih založile s skrbno izbranimi igračami. Naredile so tudi že načrt za dejavnosti čez celo leto in nam predstavile rdečo nit našega celoletnega projekta, ki bo: SLIŠIM, POSLUŠAM, GOVORIM. Kaj vse se bo dogajalo na to temo pa izveste tekom leta v še kakšnem izmed naših člankov, mi pa vemo, da nas čaka leto polno zanimivih in poučnih vsebin. Vas pa povabimo, da ob tem tudi vi malo razmislite: ali si znamo prisluhniti? Znamo res en drugega slišati? Znamo izraziti svoje mnenje, oziroma sprejeti mnenje drugega čeprav je drugačno od našega? Preden naslednjič hitite odgovarjat in delit nasvete, poslušajte sogovornika, mu res dobro prisluhnite in potem saj veste kako gre naprej…lepa beseda lepo mesto najde. Kot se pa seveda za vsak začetek spodobi bomo tudi naš začetek šolskega leta blagoslovili s skupno Sveto mašo, pri kateri bomo z glasnim petjem ob kitari sodelovale vse vrtčevske skupine. Vsem nam pa tudi vam želimo lepo novo šolsko leto polno zdravja, igrivih nasmehov in novih dogodivščin!
Skupina Angelčki
|
Adijo poletje, pozdravljene nove dogodivščine! |
|
|
Ko se imamo lepo in počnemo zanimive stvari, naš čas kar leti, kot radi rečemo. Odrasli to najbolj opazimo pri dopustu, ki se komaj začel, pa ga je že konec, otrokom pa čas najhitreje mine med igro in raziskovanjem.
Da je bilo tega res veliko, smo skozi vse poletje poskrbele vzgojiteljice v Župnijskem vrtcu. Naši najmlajši so imeli letos prav posebno, senzorno poletje, kjer so prišli na svoj račun vsi njihovi čuti. Skupaj smo raziskovali, kako nastaneta blato in led. Iskali in packali smo v blatnih lužah in v na pol posušeni strugi Ljubljanice. Po gozdu smo nabirali naravni material in z njim ustvarjali čutne poti in senzorne posode. V slednjih smo odkrivali kaj se zgodi, če med listje, mah, zemljo, storže, ... pomešamo vodo in seveda packamo. Vodo smo prelivali v različnih posodah, se v njej namakali in iz ledu klesali zamrznjene igračke. Dodali pa smo ji tudi različne okuse (meto, meliso, limono...) ali jo skupaj s sadjem spreminjali v napitke in zmešančke.
Med tem so naši starejši vrstniki odpotovali globoko v pravljične dežele. Hladili so se med debelimi zidovi mogočnih gradov, raziskovali grajske ječe, postajali pogumni vitezi, reševali princese in se borili s krvoločnimi zmaji. Lahko se pohvalimo, da, razen tistih, ki so nas zapustili, ker odhajajo med šolske klopi, nismo izgubili nobenega viteza, niti princese. :)
September je v naš vrtec prinesel nove otroške glasove in obraze, ki so prišli nabirat zanimive izkušnje, nove prijatelje in lepe spomine. Morda prve dni malce sramežljivo, a kaj kmalu se bosta začetni jok in trema spremenila v smeh in živahen direndaj. Tudi vzgojiteljice smo se z dopustov vrnile polne novih idej in z veliko zalogo objemov in poljubčkov za novo šolsko leto. Če vas zanima, kaj vse bomo ušpičili skupaj, pa le prelistajte prihodnje številke časopisov.
Anamarija Košir
|
Pomlad v Župnijskem vrtcu Vrhnika |
|
|
12. marec velja za dan, ko praznujemo slovensko valentinovo ali bolje rečeno Gregorjevo - dan, ko se ptički ženijo in ko pozdravljamo pomlad. Še danes je na praznik vezanih mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše.
Naše babice in prababice bi znale dobro povedati, kaj je nekoč pomenil današnji dan ptičje ženitve. Povezan je bil z daljšimi dnevi, ki so s seboj prinesli več dnevne svetlobe. Tako so lahko ljudje dlje časa opravljali dela pri naravni svetlobi in ne več samo ob sveči. Prav sv. Gregor je namreč tisti, po katerem je praznik dobil ime. Šlo je za svetnika Gregorja Velikega in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Ko je veljal še star, julijanski koledar, je godoval na 21. marec, ki danes velja za prvi pomladni dan. Tisti, katerih delo je bilo vezano na sveče in petrolejke, pa so jih na ta dan spustili po vodi, saj jih v naslednjih mesecih niso več potrebovali. Ta običaj je v nekaterih delih Slovenije živ še danes. Na predvečer gregorjevega tako imenovane gregorčke – plovila s svečkami, ki so vsako leto bolj barvita in izvirna izdelujejo in spuščajo otroci iz našega vrtca. Tako smo Iskre imele gregorjeve delavnice z očki. Nastale so prav mogočne ladje, križarke in splavi. Pri izdelavi, so očki še bolj uživali kot otroci, saj so lahko pokazali svojo ustvarjalno stran in nas navdušili. V našem vrtcu pa si zaposleni iz gregorjevega dneva, naredimo kar gregorjev teden. Vsak dan svojemu ''izbrancu'' nameniš manjšo pozornost, darilce, misel in si s tem polepšamo dneve, olajšamo težje trenutke in poskrbimo za bolj zabaven in pester teden. Pri nas se kar veliko dogaja. Namreč v mesecu marcu smo Iskre in Lune obiskale Postojnsko jamo. Najprej smo se z vlakcem odpeljali v notranjost jame, kjer smo si ogledali najrazličnejše kapnike. Od stalagmitov, stalaktitov pa vse do stalagmatov. Videli smo tudi zavese, ''špagete'' in se čisto tiho sprehodili mimo spečega jamskega zmaja. Prečkali smo reko Pivko, potem pa smo v daljavi videli velik akvarij. Ko smo prišli bližje, smo opazili, da notri prebivajo čisto prave človeške ribice! Kar nismo se jih mogli nagledati, pa smo vseeno mogli naprej, da nebi zamudili vlakca. Otroci so bili zelo navdušeni nad vlakcem, še najbolj pa nad človeškim ribicam. Ta izkušnja jim bo zagotovo še dolgo ostala v spominu, saj še danes v peskovnikih radi kopljejo Postojnsko jamo in gradijo mostove čez reko Pivko. Ob vsem tem, pa smo imele starejše skupine plavalni tečaj, kjer smo se nekateri spoznavali z vodo, nekateri pa postali že pravi plavalci. Komaj čakamo, da vidimo, kaj nam prinese mesec april. Skupina Iskre
|
Iz našega vrtca |
|
|
Pri otroku so najpomembnejše štiri stvari: ljubezen, vrednote, meje in potrpežljivost. Otroka stisnemo k sebi, ga ljubkujemo in mu povemo, koliko nam pomeni. Najpomembnejše je, da z otroki uživamo in da nam je vsem lepo. To jim bo za vedno ostalo v spominu. Spominjal se bo, da smo se skupaj igrali, sprehajali, brali, pekli in se na sploh imeli fino. Najdragocenejši je čas, iskrenost in toplina z njimi. Dajmo otroku močne korenine, čvrsto deblo in mogočno krošnjo, da bodo lahko sledili svojim sanjam. To počnemo tudi vzgojiteljice, zato smo v mesecu oktobru poskrbeli za otroke še toliko bolj v tednu otroka. Mesec smo začeli s skupnim pohodom s starši, na katerem so bile med potjo zastavljene naloge, na cilju pa so si lahko privoščili dobrote, ki smo jih skupaj z otroki pripravili v dopoldanskem času. Imeli smo evakuacijo in gasilci so nam pokazali svoj gasilski tovornjak, katerega smo si z navdušenjem ogledali. V tednu otroka pa so nas obiskale še eksotične živali.
Kakšen teden kasneje so Zvezdice in Plameni odšli na kmetijo, kjer so imeli polne roke dela. Poskrbeli smo tudi za zobno preventivo naših otrok.
Seveda smo izkoristili vreme kolikor se je le dalo in smo hodili na sprehode, si ogledovali lepe jesenske barve in srečali tudi kakšne živali, ki smo si jih z zanimanjem ogledali.
Tudi zaposleni smo odprli svoja srca duhovnemu dnevu, kjer smo se zaposleni katoliških vrtcev srečali ob besedah duhovnika Jureta Koželja. Odprtih rok in src, se podajamo novim dogodivščinam naproti.
Skupina Iskre
|
RAZBIJAMO MITE O ŽUPNIJSKEM VRTCU |
|
|
Letos bo 13 let od kar sem zaposlena v Župnijskem vrtcu Vrhnika. Sam vrtec bo letos praznoval 32 let obstoja. Zadnjič smo se pogovarjale s sodelavkami in ugotovile, da imajo ljudje o našem vrtcu zelo zanimive predstave. Vsaka je podelila kakšno svojo izkušnjo. Tako sem zbrala nekaj mitov, o katerih nas ljudje sprašujejo. Pa da vidimo, kateri držijo in kateri ne.
1. V Župnijskem vrtcu so vzgojiteljice nune.
Hja, tole definitivno ne drži. V celotni zgodovini vrtca je bila v njem zaposlena le ena nuna. Pa še ta za dve leti in pol. Iz vrtca je odšla leta 2009, tako da je nisem imela priložnosti spoznati. Je pa ena od vzgojiteljic nekoč zapustila naš vrtec in vstopila med nune. Kmalu je spoznala, da njena odločitev ni prava. Izstopila je, prišla nazaj k nam in sedaj srečno poročena pričakuje četrtega otroka. Zgodbe so različne, veliko pa nas je precej daleč od nun.
2. V vašem vrtcu se cel dan moli in vsak dan hodite k maši.
Naš vrtec ima koncesijo. To pomeni, da je naš program enak kot v vsakem državnem vrtcu, je pa obogaten z verskimi vsebinami. Celodnevne molitve še odrasli ne bi zdržali, kaj šele otroci. Res pa zmolimo ali zapojemo pred zajtrkom in pred kosilom. Praznujemo cerkvene praznike, kot so božič in velika noč. Starejše skupine gredo za kakšen praznik tudi v cerkev k maši. Včasih kakšna od starejših skupin obišče tudi mašo v Domu upokojencev Vrhnika, kjer imajo maše enkrat mesečno, če ni ravno sezona hujših obolenj. Tam otroci sodelujejo s petjem in polepšajo dan starejšim. Tudi za uvod ali zaključek šolskega leta znamo imeti kakšno skupno mašo, ki pa jo obiščejo nato vsi otroci in je njim prilagojena. Torej da, v našem vrtcu so verske vsebine, vendar pa le-te ne potekajo cele dni.
3. V Župnijski vrtec se lahko vpišejo le krščeni otroci.
No, tudi tole ne bo držalo. Ob vpisu otroka vas nihče ne bo vprašal, ali je vaš otrok iz verne družine, če sta starša poročena in ali je krščen. Tudi k nam vpisani otroci niso vsi iz katoliških družin. Tekom svojega dela sem imela v skupini otroke iz pravoslavnih, muslimanskih in ateističnih družin. Morda še kaj drugega, pa ne vem, ker jih ne sprašujemo. Nekaterim so namreč všeč vrednote, ki jih otroci dobijo v našem vrtcu. Ali pa jim je vrtec priročno blizu in jih verske vsebine ne motijo.
Morda ste sedaj tudi sami našli kakšen odgovor o našem vrtcu, ki vas je begal. Jaz se tu prav dobro počutim, rada pridem v službo, saj se sodelavke dobro razumemo in je kolektiv prijeten. Če bi vas mikalo, da bi tudi vaš otrok postal del naše zgodbe, lahko najdete vpisnico na naši spletni strani.
Monika Kastelic
|
Zemlja ne pripada človeku, ampak človek pripada Zemlji. |
|
|
To dobro vemo tudi vsi v Župnijskem vrtcu in to vsakodnevno prenašamo tudi otrokom. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži kri.
Mesec april je v našem vrtcu vedno v znamenju dneva Zemlje (22.4). Ves teden pred soboto so v vrtcu potekale dejavnosti, s katerimi smo otrokom še bolj intenzivno, kot sicer, želele privzgojiti skrb do našega planeta, narave, skrb do čistega okolja v katerem živimo, skrb do ravnanja z odpadki, skrb do racionalnega ravnanja z naravnimi dobrinami, skrb do urejenih prostorov, kjer živimo, skrb do samega sebe. Vse skupine so tako poskrbele za svoje igralnice, vrtičke, igrišče... Poiskali smo si tudi svoj prostorček v naravi in opazovali, občudovali in prisluhnili zvokom iz narave. Skušali smo zaznati, kako nas narava lahko pomiri, osveži, napolni z energijo in željo po vnovičnem snidenju. Skozi vse sprehode in raziskovanja smo odrasli, že neštetokrat spoznali, kako narava blagodejno vpliva na otroke. Ne potrebujejo nobenih igrač, umetnih materialov, da so lahko srečni. V gozdu vedno najdejo zaposlitev v raziskovanju tal, žuželk, teku, skakanju, plezanju, opazovanju, nabiranju, ... Narava nam ponuja nešteto možnosti, le omogočiti je treba snidenje z njo in otrokom, to pomeni, več kot vsaka risanka ali videoigrica, če se le odrasli tega dovolj zavedamo. Družine so tudi doma sodelovale in v vrtec prinašale posajene rožice, s katerimi smo okrasili glavni vhod, skrbno so pošiljali tudi utrinke iz izletov v naravi. V popoldanskem času smo v sredini tedna na široko odprli vrata vsem obiskovalcem, ki jih zanima naš vrtec. Pokazali smo jim, na kakšen način poteka delo v našem vrtcu, kakšni so naši prostori in oprema, kje naši otroci prebivajo, se učijo, smejijo, spijo in uživajo med tednom, ko njihovi starši pridno delajo v službi. Vsi obiskovalci so si lahko ogledali prostore v obeh enotah, zunaj pa smo pripravile kar nekaj delavnic, pri katerih so otroci lahko uporabljali reciklirane materiale. Z izdelki smo okrasili vrtec.
Topli dnevi so nas prijetno pogreli in nas zvabili iz bundic in debelih jaken, a seveda ker je sledil april, ki velja kot deževen in hladen, smo jih zopet nadeli. In prav je tako! Naj bo april deževen, saj za dežjem vedno posije sonce. Pred nami je maj, ki bo že rahlo dišal po morju, saj starejši dve skupini odideta na letovanje na Debeli Rtič, kjer dogodivščin ne bo manjkalo. Naj bo tako tudi pri vas!
Vtise zbrala Meta Žitko
|
Iz Župnijskega vrtca |
|
|
-
Po krajšem ali malo daljšem dopustu, ko smo se veselili Božiča in praznovali novo leto, smo se ponovno zbrali v vrtcu v polnem številu. V vrtcu vsako leto obudimo tradicijo koledovanja. To nalogo prevzamejo najstarejši otroci. Iz otroških ust se zasliši prelepa pesem Na kamelah jezdijo in otroci v vlogah Svetih treh kraljev obiščejo vsako skupino posebej, prinesejo darila Jezuščku in predajo blagoslov prav vsem. Obiščejo tudi pisarno in našo vodjo, kuhinjo in čez cesto našo računovodkinjo Metko.
Ker so tudi v novem letu glavice naših otrok zelo radovedne, pa smo se lotili odkrivanja novih iger in znanj. Najmlajši bodo spoznavali živali, ki živijo na kmetiji, opazovali slike družin in poimenovali njihove družinske člane ter se učili sezuvanja, obuvanja in tudi pospravljanja copatk in oblačil na svoja mesta. Malo starejši otroci pa se bodo naučili, da je red pomemben, saj jih v nasprotnem primeru lahko obišče muca Copatarica in jim odnese razmetane copatke. Tega pa si zagotovo nihče ne želi! Matematičnih tem in iger sodelovanja pa se bodo lotili v skupinah, kjer so še starejši otroci. Mešali bodo tudi barve, se naučili kako novo družabno igro, ter prebirali pravljice. Veselimo pa se tudi, da bomo kmalu povabljeni na ogled predstave, saj predšolski otroci že pridno vadijo.
Pogosto pa se v vrtcu v tem času sprašujemo: «Le kje je zima?« Željni smo snežink in zimskih radosti, ki nam jih lahko nudi le prava zima. Do takrat pa si lahko samo pojemo pesem meseca, ki govori o treh škratkih, ki gazijo po snegu in lovijo snežinke.
Naj tudi nas osrečujejo drobne stvari, pa naj bo to lepa melodija ali pa dežna kaplja ali žarek sonca, če že ne snežinka!
V imenu otrok in vzgojiteljic iz Župnijskega vrtca, zapisala Veronika novak
|
Advent v Župnijskem vrtcu |
|
|
Advent je v Župnijskem vrtcu prav posebno obdobje. Pripravljamo se namreč na praznovanje rojstnega dne. Čigavega? Ja Jezusovega, vendar! Praznovali bomo Božič, dan, ko ima Jezus rojstni dan. Nekako tako bi se verjetno glasil odgovor, če bi o Božiču povprašali katerega izmed naših starejših otrok. Prav gotovo pa v Župnijskem vrtcu ni nikogar, ki se tega praznika ne bi veselil!
Razlogov za veselje je veliko: okraševanje božičnega drevesa, kupi daril, peka piškotov, prepevanje pesmi, pisanje voščilnic in še marsikaj. A v našem vrtcu se zavedamo, da je Božič veliko več kot to in pravi pomen Božiča ni v materialnih stvareh! Jezus je tisti, ki ga vsi že nestrpno pričakujemo in se ga veselimo! Na njegovo rojstvo se intenzivno pripravljamo skozi ves advent. Kako?
S prijazno besedo, veseljem, molitvijo, pesmijo in dobrimi deli. Da bi Božič res čudežno deloval, skušamo biti še bolj prijazni, potrpežljivi, darežljivi do soljudi. Ker otroci in vzgojiteljice radi tudi kaj pozabimo, nas na dobra dela spomnijo dnevne in tedenske adventne naloge. Svečke na adventnih venčkih pa nas iz tedna v teden opominjajo, da smo Jezusu vse bližje. Z vsako prižgano svečko je v vrtcu več svetlobe, več pa je tudi svetlobe in veselja v naših srcih. Samo še malo in mali Jezus se bo rodil!
Nestrpno ga že pričakujemo. Učimo se novih adventnih in božičnih pesmi, da bomo malo dete na božični večer sprejeli s pesmijo in molitvijo. »Prižgimo si lučke, »Prva svečka«, »Zbudi se Betlehem« te dni odmeva po naših igralnicah in hodnikih. Po starejših skupinah pa je slišati tudi adventne zgodbe – otroci vsak dan prisluhnejo dogodivščinam živali, ki sledijo svojim sanjam in iščejo prečudoviti hlevček z novorojenim dojenčkom. Kaj se bo zgodilo v nadaljevanju, bi najraje izvedeli kar takoj, a advent je čas čakanja in na najboljše je treba počakati do konca.
Adventni čas, preživet v družbi družine in prijateljev, daje obdobju poseben pečat. V obdobju do Božiča se tudi v Župnijskem vrtcu veliko družimo med seboj – skupaj prepevamo ob adventnem venčku, se skupaj igramo in ustvarjamo. Kadar nas obiščeta g. Mohor in g. Vito, je še posebej lepo. Na ustvarjalni delavnici so se nam pridružili tudi naši starši, bratci in sestrice. Skupaj smo izdelovali okraske in sedaj prostori našega vrtca žarijo v prazničnem ambientu. Nekatere skupine pa so medse povabile tudi svoje babice in dedke.
Zares lep je ta adventni čas v Župnijskem vrtcu. Marsikaj nam bo za vedno ostalo v spominu – obisk Marije Romarice, ki po skupinah išče prenočišče ali pa prihod sv. Miklavža. Tudi letos nas je dobri mož razveselil s svojim obiskom, nekatere pa zaradi spremstva parkljev morda tudi malce prestrašil.
Pravijo, da se dobro z dobrim vrača. Tudi mi želimo biti dobri do drugih in jim, tako kot sv. Miklavž, prinesti upanja in veselja. V akciji »Miklavž za en dan« smo skupj s starši zbrali obilico igrač, oblačil, sladkarij,...in jih namenili bolnim in pomoči potrebnim otrokom. Upamo, da jim bomo tako pričarali pravi pomen Božiča in Jezusove ljubezni.
Blagoslovljene božične praznike pa želimo tudi vam!
Otroci in vzgojiteljice iz Župnijskega vrtca
|
|