Župnijski vrtec Vrhnika

Januarja se je naša igralnica spremenila v hišo Muce Copatarice. Obuvali in sezuvali smo copatke in copate, copate tudi šivali, jih zlagali, razvrščali, hodili po čutni poti in poiskali mucin dom. Smo se pa tudi sami oblekli v muce in plesali. Skratka, dolgčas nam res ni bilo.

Veronika, Mojca

Kljub zimskemu času snega ni in ni hotelo biti. Zimo smo si ustvarili sami. V zgodbi smo obiskali Babico Zimo. To je prijazna gospa, ki nam letos sneg natrese le občasno in nam pravega sneženega moža ni uspelo narediti. Kepe pa so letele, sneg smo prevažali s kamioni in z njimi švigali sem ter tja, da smo bili pošteno prepoteni…

Na svečnico smo pospravili jaslice, saj je sveta družina zbežala v Egipt, še prej pa so Jezusa darovali v templju. Kako je to bilo, smo si predočili s pomočjo kateheze Dobrega Pastirja po Montessori metodi.

K svetemu Blažu so se za zdravje grla priporočale naše babice, mame, pa tudi mi sami smo prejeli Blažev blagoslov in blagoslovljene bonbone, ki so bili ta dan še posebej sladki.

Spoznali smo gospoda Franceta, našega velikega pesnika, ki je napisal pesmi za polno knjigo, tudi tisto o domišljavi Urški, ki jo je Povodni mož »kr u vodo odvleku in pol je bil vrtinc in je uba požrl. Pa je grmel, pa še dž je mal padov, pa nikol več niso vidl tisto Urško, k je bla domišljava tko.« Ta gospod France je napisal tudi »pesem za Petra Prevca, pa mi stojimo, k Petra Prevca poslusamo«. Himna, smučanje, slovenstvo, ponos, domovina, vse v eni sapi, v enem predalčku, vse v enem piskrčku. Toda dobro je biti ponosen, ponosen na naše, slovensko. Ogledali smo si simbole naše države in jih razložili. Nekateri so »šivali« slovenski grb.

Sprehodili smo se tudi po starem delu Ljubljane in tam »srečali » Franceta Prešerna. Na škofiji nas je sprejel g. škof Franc Šuštar in pokazal grbe vseh dosedanjih škofov. Tega ne vidi kar vsak, mi pa smo!

Na pustni torek smo gostili zanimive goste. Predstavili so se kot »maškare«. Niso bili zgovorni, bolj so kimali, plesali in zganjali pustne norčije.

Na pepelnico smo imeli obred pepelenja in se dogovorili, da se bomo trudili z dobrimi deli doma, v vrtcu, povsod. Naj se dobrota naseli povsod, kjer bomo in lepše nam bo.

Pred nami je živelo že veliko ljudi, ki so živeli zato, da so delili dobroto in plemenitili svet. Najprej smo spoznali Mater Terezijo in njeno življenje. Gospod Blaž nam je pokazal fotografije z njegovega obiska Kalkute, kjer je ta dobra žena delovala. Kot deklica je rada pela, mi tudi. Naučili smo se pesem, ki govori o dobroti, saj tudi mi želimo biti lučke dobrote. Ogledali smo si risanko o tem, kako je pomagala najbolj ubogim med ubogimi. Med predvajanjem risanke pa so tudi našo igralnico zapustili avtomobili, kocke, telefoni, žebljički….Nismo postali najbolj ubogi med ubogimi, smo pa dobili drugačen material za ustvarjanje, sestavljanje, zlaganje in z vsem tem se učimo graditi, se dogovarjati, prilagajati, načrtovati skupaj.

Obiskala nas je redovnica s. Lucija Nastran, ki je več let delala v vrtcu v Murski Soboti in je dobro vedela, kako navdušiti otroke za poslušanje in sodelovanje.

David Horvat, ki dobro pozna Indijo jo je predstavil z besedo in sliko. Pravi popotnik z mnogimi izkušnjami. Ko smo se vrnili v igralnico, smo sedli na preprogo, tako kot v Indiji in prižgali dišečo svečko. Kasneje pa je postala to čudežna preproga za piknike, počitek, za sestavljanje mesta in še kaj bi se našlo.

Do konca meseca se bomo srečevali še z Antonom Martinom Slomškom, njegovimi basnimi, pesmimi in si ogledali današnji pouk v OŠ Ivana Cankarja. Tako se že pripravljamo na pravo šolsko učenost.

Anica Košir Kropivšek

Novo leto smo v Župnijskem vrtcu Vrhnika obarvali z zimsko tematiko, čeprav o snegu ni bilo ne duha ne sluha oz. smo ga dobili le za vzorec.

Najmlajše skupine Mavrice, Oblački, Kapljice in Angelčki so spoznavali zimo na matematičen način. Zvončki so raziskali pravljico Muca Copatarica po dolgem in počez. Sončki in Zvezdice so imeli glasbeno obarvan mesec. Spoznali so veliko inštrumentov, glasbenikov, obiskali pa so tudi glasbeno šolo. Lune so ob pravljici Babica zima izdelovali snežake in si pripravili zimsko idilo kar na stopnišču. Sosedje v Kaplaniji smo se zabavali z nič kaj zimskimi temami. Plameni so imeli gibalno obarvan mesec, Iskre pa smo se posvetile nenavadnim vprašanjem in jih reševale na matematičen način: Kaj če bi imela Zemlja obliko kocke? Kaj če bi živeli na severnem polu? Kaj če bi lahko ljudje kontrolirali vreme? Kaj če bi lahko potovali v prihodnost? Kaj če bi bilo vse enake barve? In še mnogo drugih vprašanj.

Najbolj odmeven dogodek v tem mesecu pa je bil zagotovo obisk Ljubljane, ki se ga je udeležilo kar 7 skupin od 10. Ogledali smo si ljubljansko Stolnico, Prešernov trg, tromostovje, tržnico in prelepe jaslice v Frančiškanski cerkvi.

Ker smo zadnje dni zelo veseli, kadar nas na igrišču ali sprehodu ogreje sonce, bi zimi z veseljem pomahali v pozdrav in ji rekli nasvidenje do naslednjega leta, a ker seveda ljudje ne moremo kontrolirati vremena, se lahko le pustimo presenetiti. Tudi presenečenja obožujemo!

Meta Žitko

Pa smo ga dočakali…tistega dojenčka namreč, ki nas sedaj tako milo gleda iz jaslic, kamor ga je položila njegova mami, saj drugje ni bilo prostora….Kljub prizadevanju in prošnjam pri ljudeh, ki so živeli v izobilju.

Vsi ti dogodki pa so nas spodbudili k razmišljanju, kako bi mi ravnali v podobnem primeru, kako pomagati sočloveku v stiski v današnjem času. K temu nas spodbuja tudi papež Frančišek, ki je za letos razglasil Leto Božjega usmiljenja.

Ob 25-letnici našega vrtca smo si tudi mi zadali nalogo, da polepšamo dneve drug drugemu in tistim za katere vemo, da potrebujejo našo pomoč. Pa naj si bo to nasmejan jutranji pozdrav sodelavki in otrokom, ki nas vsak dan pričakajo v igralnicah, čiščenje zasneženega avtomobila-pa ne svojega- na parkirišču….

V postnem času pa bomo v sodelovanju s Karitasom zopet zbirali oblačila, obutev, opremo za pomoči potrebnim sokrajanom in družinam v stiski.

Do takrat pa nas bodo razveseljevali sicer precej hladni zimski dnevi, ki pa jih bomo izkoristili za sproščeno sankanje in bobanje na klančku, izdelovanje snežakov in na sploh za zabavno bivanje na snegu.

Mojca G.

Mesec december je bil v našem vrtcu poln pričakovanj, veselja, dobrote in topline. Vsaka skupina je izdelala adventni venček, ob njem molila, pela in izpolnjevala adventne naloge. V tem času, smo se še posebej potrudili in večkrat obiskali cerkev svetega Pavla zmolili za zdravje in se spomnili tudi na tiste, ki potrebujejo pomoč. Zbirali smo darila za otroke in jih odnašali na Karitas.

V vseh skupinah je bila glavna tema Marija in Jezusov prihod. Pogovarjali smo se o spočetju, noseči Mariji, risali nosečnice, kaj otrok čuti v maternici, kako se razvija, raste, o rojstvu, kdo je nam izbral ime, pomen imen. Srečevali smo se z različnimi vprašanji otrok in jih primerno razjasnili.

Vsak torek nas je obiskal kaplan Gašper in nam pripovedoval zgodbe ter prepeval. Ogledali smo si tudi različne predstave. Eno so nam pripravile dijakinje srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine, vzgojiteljice iz vrtca in starši naših otrok. Tako kot vsako leto smo tudi letos postavili jaslice na vrtčevskem igrišču, po vseh skupinah in jih z g. dekanom Blažem blagoslovili.

Veselimo se novega leta, novih doživetij, spoznanj in pomembnih odkritij.

Tina in Anja

December je v našem vrtcu najbolj pester in živahen mesec. Letošnji se je pričel z blagoslovom adventnih venčkov vseh skupin v Beli dvorani. Spoznali smo kaplana Gašperja, ki nam je obljubil, da nas bo v adventnem času večkrat obiskal.

V starejših skupinah je tema od spočetja do rojstva naletela na zanimanja polna ušesa, mlajši otroci se v adventu pogovarjajo o dojenčkih, vsi pa zgodbo spletamo okrog Marijine nosečnosti in veselega pričakovanja Božjega deteta.

V začetku tega tedna nas je obiskal sveti Miklavž, sodelavke pa so za otroke pripravile zabavno predstavo z naslovom »Najraje bi te kar pojedel«. Tudi starši nam bodo zaigrali igrico »Štiri pravljice«, pa še dijakinje iz Ajdovščine pripravljajo za nas nekaj posebnega.

Vsi decembrski vtisi nam bodo okrepili pričakovanje praznikov, da bomo veselih src postavili jaslice in v hlevček položili našega novorojenega dojenčka – Jezusa.

Kolektiv Župnijskega vrtca vam želi prav takšnega iskrenega in navdušenega pričakovanja Božiča, čudovite praznike in zdravo novo leto!

Petra Černetič

V oktobru in novembru je bilo dogajanje med namlajšimi v sončkovi stavbi pri cerkvi sv. Pavla zopet pestro. Skupina Zvezdice je odšla na kmetijo, kjer so jahali konje, pekli kruh, osvajali vrhove in bežali pred dežjem. Polni čudovitih vtisov, so otroci že naslednji dan spraševali, kdaj se bodo spet lahko vrnili tja. Starejši otroci so se odpravili tudi na zobozdravstveni pregled, kjer so pogumno odprli usta in niso prav nič spominjali na blede stene in kisle limone, o katerih pojejo Čuki v soji uspešnici.

Otroci v skupini Plameni so se pogovarjali o poklicu poštarja in pošti na dobri stari način – s kuverto in znamko. Obiskali so poštarski muzej ter izdelali svoje nabiralnike in jih pridno polnili s pismi, v katerih so vadili znanje črk, kar jim bo drugo leto v šoli prišlo še kako prav. Nadstropje nižje so njihovi vrstniki iz skupine Iskre ugotavljali, kaj pomeni: „Kjer osel leži, dlako pusti.“ in „Po toči zvoniti je prepozno.“ ter se seznanjali s še mnogimi drugimi zanimivimi in zabavnimi slovenskimi pregovori.

Malo mlajši otroci v skupinah Lune, Zvezdice in Sončki so računali na deževen oktober in se skupaj stiskali Pod medvedovim dežnikom, čofotali po lužah, ustvarjali dežnike in se veselili vsakega sivega oblaka, ki je obetal kakšno kapljo dežja. Otroke pri Kapljicah in Angelčkih pa so zamenjali pravi pravcati škratje, saj smo lahko na hodnikih opazili male postave z velikimi rdečimi klobuki, ki so korakale na sprehod. In človeku se je ob tem kar samo zapelo: „Hejho, hejho, na delo zdaj gremo...“.:)

Najmlajši prebivalci našega vrtca – otroci iz skupin Oblački, Zvončki in Mavrice, pa so se veselili čudovite in pisane jeseni. Narava je bila letos še posebej radodarna pri pestri barvni paleti listja in sončnega vremena, da smo lahko v njej uživali. Otroci so spoznavali jesenske plodove: buče, orehe, lešnike, kostanj, storže, jabolka in hruške. Pobližje so spoznali ježka in veverico ter nabirali in se valjali v pisanem jesenskem listju.

Ves mesec oktober je skupine povezovalo srečevanje ob Marijini kapelici na igrišču vrtca. Tam smo ob spremljavi kitare peli, molili in prosili, da bi nad nami vedno bedel Njen blagoslov in varstvo. Polni novih izkušenj in znanj korakamo strumno naprej in se veselimo presenečenj, ki jih za nas skriva (ne tako) sivi november.

Anamarija in Katja

September - Po tednu ali dveh, ko smo se navajali na novo igralnico, »nove« igrače in na drug drugega, smo se vrgli v delo. Preizkušali smo svoje umetniške sposobnosti s prstnimi barvami in brivsko peno, opazovali živo gosenico kako se giblje, kako je, jo izdelali iz tulcev papirja, eno velikansko bibo tudi s skupnimi močmi pobarvali, prepevali pesem Gosenica je lezla in se igrali bibarije. Noge in ritke pa smo razgibavali v atriju, telovadili v telovadnici in po napornem dopoldnevu po kosilu sladko zaspali.

Veronika in Mojca