Bela dvorana

Galerija slik

Župnijski vrtec Vrhnika
Voljčeva 21
1360 Vrhnika

Delovni čas:
Pon.-pet. 6:00 - 16:30



»MARCHE« NA OBISKU V SKUPINI MAVRICE PDF natisni

 

V zadnjih dneh februarja nas tudi lep sonček ni premamil, da bi šli ven, kajti trije sodelavci iz podjetja Marche so poskrbeli, da je bil to poseben dan, saj so se presenečenja kar vrstila. Da je bil ta dan za otroke zavit v tančico skrivnosti, sta poskrbeli vzgojiteljici Mojca in Veronika že s tem, ker nista podrobneje razlagali kaj se bo dogajalo in so otroci večino stvari izvedeli sproti. S presenečenji pa niso skoparili niti gostje. Otroci so najprej dobili vsak svoje pokrivalo in slinček – predpasnik, potem pa se razdelili v dve skupini. V eni so opazovali stiskanje naravnega soka iz pomaranč, limon, grenivk, vse so sproti poizkušali ter primerjali barvo in okuse. Druga skupina pa je pomagala pri pripravi čokoladnih in borovničevih mafinov. Sami so namazali z maslom pekače, jih potresli še z drobtinami in modelčke napolnili s testom. Vsak otrok je imel priložnost sodelovati v obeh dejavnostih. Medtem, ko so se mafini pekli pa nas je obiskala še maskota podjetja Marche – izredno prikupen velikanski galeb Piky, nad katerim so bili otroci navdušeni. Navdušenje se je kasneje še stopnjevalo, saj je Piky vsakemu otroku poklonil še darilce.

»Marche«, hvala za čudovito dopoldne! Mafini pa so nam tudi šli v slast (kar se vidi na fotografiji J). Bilo pa jih je toliko, da smo z njimi lahko pogostili tudi starše, ki smo jim v popoldanskem času povabili na srečanje.

»Marche«, hvala za čudovito dopoldne!

 

Otroci z Veroniko in Mojco

 

 
PIKA NOGAVIČKA PDF natisni

 

Igralnica Mavric se je konec januarja spremenila v Vilo Čira čara in vse kar se je dogajalo v igralnici je spominjalo na pravo vilo iz pravljice o navihani rdečelaski. Vsi otroci, deklice in dečki, so se brez težav poistovetili s knjižno junakinjo in prav tako kot ona raziskovali, šli na čajanko, jedli torto brez žlice, spali tako kot Pika, pekli in seveda jedli palačinke in še in še. Idej za prikupne Pikine vragolije nam ni in ni zmanjkalo. Samo nekaj utrinkov si lahko ogledate na fotografijah.

 

 
SKUPINA »ZVONČKI« PDF natisni

»Zvončki tu!« Kmalu bomo dobili pravo konkurenco! Najprej postavimo stvari na pravo mesto, da se bomo bolje razumeli. Mi smo otroci iz skupine Zvončki iz Župnijskega vrtca na Vrhniki. Kar 14 nas je. Šest deklic in ….sami izračunajte, koliko je moških korenjakov. Od septembra, ko smo se vselili v lepo svetlo igralnico z atrijem in pogledom preko dvorišča, smo se naučili že veliko stvari. V začetku sploh še nismo vsi hodili. Morda ste že pozabili, kako gre to. Najprej po štirih in potem negotovo po dveh in padec na nos, če je sreča mila, pa na rito. In kaj sledi? Ponovi vajo, dokler ne obstaneš in ne zakorakaš  v širni svet! No, na žalost tisto o padcih še vedno drži, čeprav se jih izogibamo, kolikor se le da. Zdaj pri obrokih že sedimo za mizo, uporabljamo žlice, pogrinjke, kozarčke. Kaj vas zanima….a koliko polivamo? Tisti« taveliki« gospe, ki se tudi varujeta v naši skupini, imata z brisanjem nekaj dela, pa kaj bi. Ko vsi priskočimo na pomoč, si lahko predstavljate, kako temeljito je delo opravljeno, kajne! Skoraj vsi smo dude poslali na dopust, nekaterim so jih požrle krave ali podobna« nespodobna« bitja, pa zgubile so se… na koncu smo ugotovili, da jih ne potrebujemo več. Samo včasih, kar tako malo za tolažbo, kdo. Povedali smo že, da hoja ni nekaj, kar se kupi. Zanjo se je potrebno potruditi. In mi se trudimo, saj gremo na sprehod že tako daleč, da nas prijazni sprehajalci kar pohvalijo. Obiščemo račke, pozdravimo nutriji, srečamo kakšno muco ali psa in mnogo prijaznih Vrhničanov in obzirnih voznikov, ki pri vožnji mimo nas zmanjšajo hitrost. Za to pozornost se vam najlepše zahvaljujemo, sploh pa naši gospe, ki hodita ena spredaj in ena zadaj – vedno, kot da vmes ne bi znali hoditi. Zanimivo, pa tako sta že veliki! V januarju je prva deklica dopolnila drugi rojstni dan, ostali pa smo še mlajši. Toda kaj bi se vznemirjali, leta tečejo, mar ne. Če bi vprašali tisti »taveliki« gospe, koliko let štejeta, bi bili modro tiho. Le zakaj so odrasli taki? Nas pa kar naprej sprašujeta in spodbujata: «No koliko si že star, koliko prstkov  pokažeš?« Neverjetna ženska radovednost…  aha, že vemo! Njima bi zmanjkalo prstov, če bi hoteli pokazati svoja leta. Na koncu še povejmo, da sta to vzgojiteljica Mojca in pomočnica Anica in da sta strašno navdušeni, kadar lulamo ali celo kakamo v kahlico. Tako sta navdušeni, da jima večkrat naredimo to veselje. Nekateri pa o kahlicah zaenkrat še sanjati nočemo. In kje je naša konkurenca? Če bo šlo z zimo tako naprej, bodo travniki kmalu beli od pomladanskih zvončkov in ne od snega. To bo potem naša prava konkurenca. Toda danes smo slišali, da sta se «taveliki« pogovarjali takole nekako: «Zima in gospoda še nikoli ni šenkala!« Kaj neki to pomeni? Pustimo se presenetiti! Zdajle smo že utrujeni od pisanja in razmišljanja. Gremo k počitku. Ko bo spet kaj novega in zanimivega, se znova oglasimo.

 Lep pozdrav Zvončki  z Mojco in Anico.

 
Adventni čas s posebno noto v Župnijskem vrtcu Vrhnika PDF natisni

Letošnji advent je v Župnijskem vrtcu imel prav posebno noto – obdarovanje.

V našem vrtcu smo se zato odločili, da razveselimo tudi tiste otroke, ki obdarovanj niso deležni. V ta namen smo skozi ves december zbirali darila zanje.  Tudi starši so nam bili v veliko pomoč in nam pri tem pomagali. Darila so bila lahko sladkarije, šolske potrebščine, igrače, oblačila ipd., ki so bila lahko rabljena, a uporabna. Skrbno so jih zavili, okrasili kot darila in nanje pritrdili listek s podatki, za katero starost in spol je darilo najbolj primerno. Zbrana darila smo skupaj nato odnesli na Karitas, kjer so jih razdeli med pomoči potrebne otroke. Mnogi med nami nimajo te sreče, saj živijo v pomanjkanju in revščini zato je bil to za marsikoga najlepši čas v letu.

Poleg zbiranja daril smo v decembru z otroki podrobneje spoznavali zgodbe iz Svetega pisma, do Jezusovega rojstva in tako odkrivali, kdo vse so bili njegovi predniki. Enkrat tedensko smo se zbrali ob adventnem venčku kjer smo prižgali svečke, peli pesmice, krasili novoletno jelko. Tudi vzgojiteljice niso pozabile popestriti tisti čas, ko smo vsi nestrpno pričakovali prihod Sv. Miklavža, zato so nam pripravile predstavo Bobek in barčica.

Vse to in še marsikaj lepega se je in se dogaja v našem vrtcu, če vas zanima kaj, se le oglasite pri nas in si poglejte.

Z novim letom pa gremo dobre volje, polni energije novim dogodivščinam naproti, hkrati pa vam vsem skupaj želimo obilo notranjega miru, upanja, ljubezni, zdravja in veselja v novem letu 2014.

 

Vzgojiteljice in otroci iz Župnijskega vrtca Vrhnika

 
NOVEMBER V ŽUPNIJSKEM VRTCU VRHNIKA PDF natisni

Mesec november je bil v našem vrtcu poln zdravja. Glavna tema je bila namreč Jejmo zdravo. Tako smo po skupinah spoznavali slovensko domače sadje in zelenjavo. Ribali smo zelje, lupili repo, stiskali jabolčni sok, pekli hruškovo ter slivovo pecivo, lupili suh fižol, kuhali zelenjavno juho…

Za dodatno spoznavanje so nam kuharice en teden namesto sadne malice pripravljale kislo in surovo zelje ter repo, kuhan fižol, ajdovo kašo. Vse skupaj nam je šlo bolj ali manj v slast. V skupini Sončki so si pripravili posebno igrico, s katero so se spodbujali pri poizkušanju novih stvari.

Prebirali smo tudi knjige na to temo. Posebej sta se nam prikupili Repa velikanka ter Zelo lačna gosenica. Pri Angelčkih smo si tako naredili lutke ter zaigrali zgodbo o debeli repi, preko lačne gosenice pa smo spoznavali, da ni ne dobro ne zdravo jesti preveč sladkarij.

Vse skupaj smo zaključili z vseslovenskim zajtrkom. Pili smo domače mleko, si na kruh, ki smo ga spekli sami, namazali maslo ter med in se na koncu posladkali še z domačimi zdravimi jabolki. Ob tem bi se zahvalili vsem, ki so nam darovali mleko, med, zelenjavo in omogočili, da smo lahko izvedli dejavnosti. Hvala družini Kern z Verda, vrhniškim čebelarjem in družini Marolt.

Nam je bil zajtrk zelo všeč in si ga bomo pripravili še večkrat.

Želimo vam veliko zdravja ter lep december

 Sabina Šiberl

 
Dogajanje v skupini Zvončki PDF natisni

Zadnji tedni pri nas, v skupini Zvončki, so bili zelo pisani. Pisani zato, ker smo spoznavali barve.

 

Pisani zato, ker je Suzana prinesla s seboj polno pisanih oblačil in smo se preoblačili.

Preoblačili smo se v baletne plesalke, gusarje, duhce, mamice, dojenčke… in še dobro, da nas niso videle mamice, kako dobro nam gre to od rok, potem bi se morali še doma sami oblačiti. Hi, hi, hi!

                                                

Pisani zato, ker smo si z veseljem obuvali copatke, ki jih je po vrtcu nabrala Suzana, ups, Muca Copatarica. Neverjetno se nam je zdelo, kako lahko nam gre obuvanje copatk v igri, kako težko pa je obuti svoje, ko pridemo s sprehoda. Takrat kar naenkrat vsi pozabimo, kako se to dela.

 

Pisani zato, ker smo pomagali Muci Copatarici šivati strgane copatke in potrgane gumbe. S pisanimi nitkami smo jih pomagali šivati. Nekateri so se morali pošteno truditi, da so pošili strgano copatko. A saj vi odrasli to že gotovo dobro veste, da vaja dela mojstra. In res jo.

 

Pisani zato, ker smo gnetli pisan plastelin.

 

Pisani zato, ker smo si v tihoti cerkve ogledovali pisane slike Jezusovega križevega pota in veselo s pisanimi barvami barvali pirhe.

 

Pisani zato, ker je končno prišla pomlad. Hitro je odprla svoje duri in vse okoli nas prebarvala v čudovite barve. Mi smo jih odšli opazovat na Sv.Trojico. Najbolj všeč sta nam je bila rjava kužka, ki smo ju srečali. No, pa to je že druga zgodba. 

 

Pisani zato, ker smo opazovali barve sladoleda »razstavljenega« v skrinji. Mmmm. In te barve, veste, smo smeli tudi preizkusiti.

 

Dobre so. Preizkusite jih tudi Vi J

 
POMLAD KJE SI PDF natisni

 

V skupini Lune smo se odločili, da pomlad prikličemo kar sami. Tako smo že izdelali in izobesili nekaj zgodnjih pomladnih cvetlic, kot so zvončki in trobentice.

          Seveda pa je v tem času v celotnem vrtcu v ospredju post. Vse skupine se temeljito pripravljamo na Veliko noč, ki je ena najpomembnejših praznikov v krščanskem življenju. Tako v skupini Lun vsak dan dopolnjujemo trnjevo krono s cvetkami, ki zakrijejo trnje na kroni. Jezusa tako ne bo bolelo, ko mu jo bodo dali na glavo. Če pa hoče natakniti cvet na trnje, pa moramo narediti dobro delo. Tako se vsak dan dogovorimo kakšno dobro delo bomo opravili tisti dan. Skozi celoten postni čas nas povezujejo tudi zgodbe o Jezusovih čudežih, ki nam jih vsak torek v kapeli pove dekan Blaž ali kaplan Luka. Otroci jih tako podoživljajo bolj temeljito.

          V mesecu februarju je bila knjiga meseca z naslovom Slaba volja. Otroci so to pravljico zelo dobro sprejeli in jo še zdaj vključujejo v svojo igro z lutkami. Z Majo sva otrokom zaigrali lutkovno predstavo, ki so jo nato poustvarjali tudi otroci. V dejavnostih z lutkami otroci neizmerno uživajo in se zelo sprostijo.

          Srečanje, ki je bil otrokom še posebej všeč, je bil pogovor z gospodom Blažem. Obiskal je skupino Zvezdice in smo se jim pridružili tudi mi. Podrobneje nam je razložil svoj poklic. Pokazal nam je tudi oblačila ob različnih priložnostih in časovnih obdobjih, ter obrazložil njihov pomen.

          Koledarska pomlad nam je tako vse bližje, a sneg še kar pada. Upamo, da bo vsaj Velika noč že zelena!

                                                                                            Skupina Lune

 

 
OTROCI IZ SKUPINE ZVONČKI RAZISKUJEJO PDF natisni

V novo leto smo zakorakali ustvarjalno in raziskovalno. Raziskovali smo led, sneg, vodo in različne materiale, s katerimi lahko ustvarjamo. 

 

Ste vedeli, da je sneg mrzel in da te zelo zebe v roke, če ga hočeš raziskovat brez rokavičk? Ste?

 

Mi pa ne.

 

Morali bi nas videti, kako začudeno in žalostno smo gledali, ko smo hoteli z njim kuhati, pa z rokavičkami nismo mogli (Kdo pa je že videl kuharja z zimskimi rokavicami, no!), brez pa tudi ne, saj so nas začeli boleti prstki. Pa je bil sneg bolj vztrajen od nas in smo morali mi popustiti, in se naučiti delati potičke in snežake v rokavičkah.

 

Nesli smo ga tudi v igralnico. In lump je kar izginil. Vzgojiteljica Suzana je rekla, da se je polulal in ušel.

Pa se je samo šalila. Na toplem se je stopil in vodo smo porabili za ustvarjanje.

 

Koliko zanimivih risb in slik smo ustvarili. Res smo uživali in vzgojiteljici sploh nista bili preveč hudi, če smo malo packali. Včasih, ko nista gledali, smo pobarvali kar celo roko ali pa malo mize in kakšen stol, pa tudi njune hlače in celo nos.

 

Najbolj zabavno pa je bilo, ko smo gnetli testo. Kaj vse se da z njim početi. Bolj kot ga gneteš, več idej imaš, kaj vse lahko z njim počneš. Lahko ga valjaš, lahko ga naložiš na prikolico, lahko je rokavica, lahko žogica, lahko se spremeni v kačo, v polža, lahko je beton,…če pa mu dodaš sneg in malo počakaš,  potem pa …o, fuj, postane lepljiv in sploh noče z roke. Tina, umiiiit!!!

 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Naslednja > Konec >>

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL