|
Tako lepe jeseni še Mojca in Anica ne pomnita, ki že nekaj let hodita po tej Zemlji. Mi smo jo dobro izkoristili in preživeli v naravi veliko časa.
15. septembra smo se udeležili prvega organiziranega krosa otrok, ki obiskujejo vrtec. Menda se nas je prijavilo preko 3oo.V svoji kategoriji sta dve naši deklici, Ivana in Hana, osvojili prvo in drugo mesto. Vsi ostali pa smo se tudi borili z vsemi štirimi in sopihali, ter uspešno prispeli na cilj. No, čisto zaupno povemo, da sta bili naša vzgojiteljica in njena pomočnica najbolj zadihani. Bravo mi! (Slike si oglejte v fotogaleriji)
22. smo se sprehajali po Stari cesti. Gašper je rekel, da je bil dan, » k so zaprl, pa smo mi šli«. Dobro je povedal, kajne! Če hočete bolj učeno, je bil «Dan brez avtomobila«. Reševalci so vprašali, kdo bi imel zlomljeno nogo. Kar nihče se ni javil. Končno se je ojunačil Ožbej. Ne, niso mu zlomili noge, kje pa! Samo pokazali so, kako v takem primeru pomagajo ponesrečencu. Eli je bila tam najbolj všeč ogrlica, ki jo je dobila od prijazne gospe (kresnička), Ani so bile všeč močne lučke (na gasilskem vozilu)…Vsi pa smo si najbolj zapomnili čarovnikovo predstavo. (Ostale slike si oglejte v fotogaleriji)
26. septembra smo imeli nepričakovan obisk. K nam je prišlo vesoljsko bitje z imenom Mavrisoljček. Vid si je najbolj zapomnil, da je imel škatlaste copate, Lara pa to, da je pobožal njo in Bora. Tina se je opogumila in pobožala njega. In zakaj je prišel? Težave je imel. Neki Zemljani so prišli na njegov planet, z raketo polno smeti, in so jih hoteli tam odvreči. Ne, ne, to pa že ne! Vsi Mavrisoljčki so se uprli in raketa je morala odpotovati nazaj. Toda, kaj če se vrne!? Zato je prišel k nam, ker je slišal, da se pogovarjamo o vesolju in nas je prosil, naj razvrščamo smeti in naj jih naredimo čim manj. Bil je vesel in presenečen, ko je videl, da mi vse to že delamo, da skrbimo za čim čistejšo naravo. Naučil nas je izštevanko, pesmico je zapel s svojim škatlastim glasom,…..potem, potem ga je prijelo pa kakat, da prav ste slišali in kar naenkrat se mu je mudilo. Preden je s svojimi škatlastimi čevlji nerodno odropotal, pa nam je podaril še vesoljske bonbone. Upamo, da nas še kdaj obišče.
Naučili smo se že šest pesmic, ustvarili kar nekaj umetnin, šivali in uživali na spodnjem dvorišču, ki nam sedaj nudi še več možnosti za gibanje kot lansko leto, raziskovalni sprehodi so pa sploh nekaj posebnega. Na enem izmed njih smo srečali »očita kravo«, ob »njem« pa se je pasel mlad bikec. Ko smo si obe živali dobro ogledali, smo ugotovili, da ima »oči krava« vime. Tako je eden od fantov dobil krajši, skromen »poduk« iz naravoslovja. Za danes bodi dovolj.
Konec oktobra se spet slišimo! Mavrični pozdrav. |
