Župnijski vrtec Vrhnika

V tednu, ki je za nami, smo se v skupini Lune posvetili knjigi vseh knjig – Sv. pismu. Začeli smo, tako kot se spodobi, na začetku. Na začetku, ko je bila še tema in je bila zemlja pusta in prazna. S pomočjo različnih podob, smo si ogledali stvarjenje. Prvi dan smo pozornost namenili svetlobi – igrali smo se s svetilkami in spoznavali svet slepih. ,,Slepi,, smo se podali na poligon in v delavnico, kjer smo izdelovali rožne venčke.

Drugi dan smo pogledali v nebo. Pogovarjali smo se o barvah neba, vremenu, opazovali, kako se le ta čez dan spreminja in za posamezno vreme izdelali simbole. V treh skupinah smo se preizkusili v različnih dejavnostih – spremenili smo se v snežinke, izrezovali smo točo, sneg in dež in z nji okrasili igralnico ter z Orffovimi instrumenti igrali različne vremenske pojave.

Tretji dan je bila na vrsti zemlja. Najprej smo si ogledali globus, potem pa se igrali s kamni in peskom ter vodo. Z vodo ni bilo težav, tu nam je bilo takoj jasno, kaj naj delamo, pri kamnih, pa smo se na začetku samo gledali.. Le kako naj se igramo s kamni? Kar nekaj časa je trajalo, da smo se sprostili, potem pa so ideje kar deževale in na koncu je za vse zmanjkalo časa.

Odšli smo tudi v knjižnico, kjer nam je ga. Zlata pomagala poiskati knjige o naši Zemlji in vesolju. Sedaj si jih v vrtcu radovedno ogledujemo, se pogovarjamo, čudimo in se mimogrede še česa naučimo.

Vseskozi pa je z nami Sv. Frančišek, ki nam mora postati zgled ljubezni do vsega, kar nas obdaja.

V tednu, ki je za nami, smo otroci skupine Lune spoznavale življenje Sv. Frančiška. Poslušali smo zgodbo o njegovem življenju in si ogledali risanko o njem. Izdelali smo si culice in se s skupino iskre odpravili na Pavlovo transverzalo proti Staremu malnu. V svojih culicah smo nesli malico – jabolko, košček kruha in rozine. S tem smo vsaj v nečem postali podobni Frančišku, saj je on vse kar je imel, lahko spravil v culico. Na sprehodu smo se ustavili na travniku in se čudili bogomoljkam in murnom, ki so se, ravno tako kot mi, veselili sončnega dne. V sredo smo se bosi, tako kot Sv. Frančišek, odpravili po čutni poti in po poligonu. Nekajkrat nas je prav pošteno pikalo in na trenutke tudi žulilo in žgečkalo v podplatke. V četrtek smo se lotili peke piškotov in sirovega zavitka za naše starše. V petek pa smo se, tako kot Sv.Frančišek, odpravili po svetu. S skupino Kapljice smo si zamenjali igralnice. Bilo je prav zabavno, čeprav nas je ga. Martina malo prestrašilo, ko je prišla pokukat, kako nam gre v tuji deželi in nas vprašala, če si bomo ponovno nadeli slinčke in pleničke. Tega na srečo v tuji deželi niso zahtevali od nas, pa tudi mamice in očki nad to navado, ki bo jo prinesli iz tuje dežele, ne bi bili prav navdušeni ;-)

Suzana