Dogajanje v skupini Zvončki natisni

Zadnji tedni pri nas, v skupini Zvončki, so bili zelo pisani. Pisani zato, ker smo spoznavali barve.

 

Pisani zato, ker je Suzana prinesla s seboj polno pisanih oblačil in smo se preoblačili.

Preoblačili smo se v baletne plesalke, gusarje, duhce, mamice, dojenčke… in še dobro, da nas niso videle mamice, kako dobro nam gre to od rok, potem bi se morali še doma sami oblačiti. Hi, hi, hi!

                                                

Pisani zato, ker smo si z veseljem obuvali copatke, ki jih je po vrtcu nabrala Suzana, ups, Muca Copatarica. Neverjetno se nam je zdelo, kako lahko nam gre obuvanje copatk v igri, kako težko pa je obuti svoje, ko pridemo s sprehoda. Takrat kar naenkrat vsi pozabimo, kako se to dela.

 

Pisani zato, ker smo pomagali Muci Copatarici šivati strgane copatke in potrgane gumbe. S pisanimi nitkami smo jih pomagali šivati. Nekateri so se morali pošteno truditi, da so pošili strgano copatko. A saj vi odrasli to že gotovo dobro veste, da vaja dela mojstra. In res jo.

 

Pisani zato, ker smo gnetli pisan plastelin.

 

Pisani zato, ker smo si v tihoti cerkve ogledovali pisane slike Jezusovega križevega pota in veselo s pisanimi barvami barvali pirhe.

 

Pisani zato, ker je končno prišla pomlad. Hitro je odprla svoje duri in vse okoli nas prebarvala v čudovite barve. Mi smo jih odšli opazovat na Sv.Trojico. Najbolj všeč sta nam je bila rjava kužka, ki smo ju srečali. No, pa to je že druga zgodba. 

 

Pisani zato, ker smo opazovali barve sladoleda »razstavljenega« v skrinji. Mmmm. In te barve, veste, smo smeli tudi preizkusiti.

 

Dobre so. Preizkusite jih tudi Vi J